Foto: osebni arhiv Jernej Lipovž-Ančik
»Nekdo mora prevzeti odgovornost«
Intervju pripravila: Sergeja Širca
Gospod Lipovž-Ančik, zakaj ste se odločili za sodelovanje s Skladom Alojza Rudolfa kot ambasador za prispevek k ozaveščanju o sladkorni bolezni in o pomenu zdravega načina življenja?
Odločitev za sodelovanje s skladom Alojza Rudolfa je temeljila na skupnem prepričanju o pomembnosti ozaveščanja o sladkorni bolezni. Z Alojzom sva namreč delila prepričanje, da je nujno treba izboljšati informiranost ne le med tistimi, ki živijo z diabetesom, ampak tudi med njihovimi bližnjimi, zdravstvenimi delavci ter širšo javnostjo in državnimi institucijami.
Sklad si prizadeva za osveščanje družbe o preventivi, zgodnjem odkrivanju bolezni in pomenu ustreznega življenjskega sloga, ki lahko zmanjša tveganje za zaplete. Ključno je tudi spodbujanje zakonodajnih sprememb in boljšega dostopa do ustrezne zdravstvene oskrbe in podpornih programov za obolele.
Verjamem, da lahko z združenimi močmi izboljšamo razumevanje in obravnavo sladkorne bolezni v naši družbi. S tem omogočamo boljšo kakovost življenja za obolele in prispevamo k bolj ozaveščeni in sočutni skupnosti.
Kaj bi po vašem mnenju Alojz Rudolf izpostavil kot poslanstvo tega sklada?
Z Alojzom sva se odlično razumela glede namena društev, kar se zdaj odraža tudi v delovanju sklada. Njegova vizija je vključevala ne le ozaveščanje, temveč tudi konkretno podporo obolelim prek izobraževalnih programov. Zato bi verjetno dodal še zbiranje finančnih sredstev prek različnih razpisov, s čimer bi bilo omogočeno financiranje izobraževanj in srečanj diabetikov v tujini. Takšna srečanja so izjemno dragocena, saj obolelim dajejo izmenjavo izkušenj, dostop do najnovejših informacij o zdravljenju in priložnost za sodelovanje s strokovnjaki iz različnih držav. Tako mladi kot starejši s sladkorno boleznijo bi na ta način pridobili dragocene vpoglede za boljšo kakovost njihovega življenja.
Kar se tiče srečanj v Sloveniji, se zdi, da je ta vidik dobro urejen, vendar vedno obstajajo možnosti za nadaljnje izboljšave. S povezovanjem domačih in tujih izobraževalnih priložnosti bi lahko sklad še dodatno razširil svoje delovanje in prispeval k bolj celostni podpori diabetikom.
Kakšen je bil prispevek Alojza Rudolfa k ozaveščanju o sladkorni bolezni in o pomenu zdravega načina življenja?
Alojz je imel pri tem izjemno pomembno vlogo. Njegova prizadevanja so segla daleč, še posebej pri informiranju javnosti in vplivanju na javne institucije. Pogosto se zgodi, da oboleli za diabetesom niso povsem seznanjeni z obsegom njegovega dela, a njegove pobude so bile ključne za izboljšanje razumevanja bolezni in krepitev podpore obolelim.
Z njegovo vizijo in trudom se je izboljšala dostopnost informacij ter možnost vključevanja v izobraževalne programe in srečanja. Prispeval je tudi k temu, da so se državne institucije bolj zavedale potreb oseb s sladkorno boleznijo, kar je pripomoglo k oblikovanju bolj ustreznih politik in podpornih sistemov.
Njegovo delo je pustilo globoko sled ter navdihuje nadaljnja prizadevanja za ozaveščanje in izboljšanje kakovosti življenja vseh, ki se soočajo s sladkorno boleznijo.
Ste aktivno vključeni v delovanje Društva diabetikov tipa 1 Slovenija kot podpredsednik društva, pa tudi v delovanje Planinskega društva Vransko. Kaj vas motivira za to delovanje, ko pa vemo, da je vse težje pridobiti ljudi k delovanju za širšo družbo?
Tole vprašanje je pa zelo na mestu za mojo trenutno življenjsko situacijo. Dejansko se sprašujem, ali še zmorem biti jaz. Da, vsekakor rad pomagam, ozaveščam, seznanjam … Vendar mi počasi zmanjkuje energije. Še vedno pa verjamem, da se bo vse to prostovoljno delo nekoč povrnilo, če ne meni, pa tistim, ki bodo potrebovali pomoč.
Kdaj ste dobili diagnozo sladkorne bolezni? Kako ste jo sprejeli in kako danes živite z njo?
Diagnozo sem dobil, mislim, da davnega leta 1983. To bi bolje vedela moja mama. (smeh) Verjetno sem diagnozo sprejel podobno kot večina otrok: zakaj je to meni treba … Pravljice, da smo postali močnejši zaradi bolezni in podobno, prepustite raje vedeževalcem in pravljičarjem.
Danes lahko rečem, da se je situacija bistveno izboljšala, predvsem zaradi napredka tehnologije. Sodobne naprave omogočajo boljši nadzor nad boleznijo, kar mi zelo lajša vsakdan. Od inzulinskih črpalk do pametnih merilnikov in aplikacij, ki pomagajo spremljati vrednosti sladkorja v krvi – vse to prispeva k lažjemu obvladovanju diabetesa. Seveda še vedno ostaja prostor za izboljšave, še posebej na področju tehnoloških inovacij, ki bi lahko še dodatno optimizirale vsakodnevno upravljanje bolezni.
Kljub vsem izzivom, ki jih diabetes prinaša, verjamem, da je s pravilnim pristopom in znanjem mogoče živeti kakovostno življenje. Pomembno je, da se nenehno iščejo boljši načini obvladovanja bolezni in da se ljudem z diabetesom omogoči dostop do najsodobnejših rešitev. To je področje, ki vedno ponuja priložnosti za napredek, in upam, da bo prihodnost prinesla še več tehnoloških inovacij, ki bodo olajšale življenje vsem, ki se soočajo s to boleznijo.
Kaj vam najbolj pomaga pri obvladovanju sladkorne bolezni?
Šport je zagotovo eden najboljših načinov za obvladovanje diabetesa, saj pomaga uravnavati krvni sladkor, boljša telesno pripravljenost in prispeva k splošnemu dobremu počutju. Kljub temu da ga trenutno v življenju morda ni dovolj, je vsaka oblika gibanja, tudi sprehodi, izjemno koristna. Sprehod ne pomeni le telesne aktivnosti, temveč tudi priložnost za sprostitev, razbremenitev misli in povezovanje z okoljem.
Pomemben vidik obvladovanja diabetesa pa so tudi pogovori in izmenjava mnenj. Deljenje izkušenj s posamezniki, ki se soočajo s podobnimi izzivi, prinaša občutek razumevanja in podpore. Pogovori omogočajo vpogled v različne pristope, nova spoznanja in dodatno motivacijo za vztrajanje pri zdravem načinu življenja. Včasih že preprosta izmenjava mnenj pripomore k boljšemu sprejemanju bolezni in iskanju novih rešitev za njeno obvladovanje.
Čeprav mi trenutne okoliščine morda ne dopuščajo toliko gibanja, kot bi si želel, pa je že samo ohranjanje pozitivnega pristopa in zavestno iskanje trenutkov, ki prinašajo dobro počutje, velik korak.
Profesionalno se ukvarjate z računalniškimi programi – to je verjetno zelo »sedeča služba«. Kako vam uspeva njene zahteve usklajevati s sladkorno boleznijo?
Če bi bil računalniški geek (angl. ‘čudak’; op. avt.), kot si jih vsi predstavljamo, bi verjetno bolj težko usklajeval sedečo službo s sladkorno boleznijo. Ker sem pač čudak po svoje, pa mi to gre kar dobro. Če vam kaj pove: običajno naredim 8000 do 10.000 korakov dnevno (seveda službeno in popoldan).
Kako vaša sladkorna bolezen vpliva na vašo družino?
Moje udejstvovanje v prostovoljnih organizacijah ima večji vpliv na mojo družino kot sama sladkorna bolezen. Čeprav se mi to zdi nekoliko žalostno, razumem, da je za takšno delo potrebna določena mera predanosti in odrekanja. Nekdo mora prevzeti odgovornost, poskrbeti za skupnost in prispevati k izboljšanju življenja tistih, ki potrebujejo pomoč.
Vsekakor se zahvaljujem svoji družini, ki me pri mojih udejstvovanjih podpira.
Katere so vaše najljubše dejavnosti v prostem času?
Moj prosti čas je vedno povezan z gibanjem in naravo. Rad hodim na sprehode, še posebej tiste, ki mi omogočajo trenutke sprostitve in odklopa od vsakodnevnih skrbi. Hoja v hribe mi daje občutek svobode, izziv premagovanja samega sebe in hkrati užitek ob razgledih, ki nagradijo vsak trud. Kolesarjenje mi prinaša občutek hitrosti, svobode in hkrati tudi odlično telesno aktivnost, ki mi pomaga pri vzdrževanju dobrega počutja. Veslanje pa je nekaj posebnega – stik z vodo, ritmično gibanje in občutek povezanosti z naravo mi dajejo pravo sprostitev.
Seveda se včasih znajdem pred dilemo, kako uravnotežiti vse aktivnosti. Očitno bo treba sprejeti odločitev in nekoliko omejiti prostovoljno delo, da bom imel več časa zase.
