Darja Mandžuka, ambasadorka Sklada Alojza Rudolfa

»Vsak dan doživim kaj, kar me osreči in izpolni«

Sergeja Širca
Foto: Tone Jurečič

Alojz Rudolf je življenje posvetil ozaveščanju oseb s sladkorno boleznijo in prizadevanjem za njihovo boljše življenje. Zaradi njegovih številnih pomembnih dosežkov na tem področju ter dobrosrčne osebnosti ostaja za njim neprecenljiva dediščina, ki se kljub Rudolfovemu tragičnemu prezgodnjemu slovesu v letu 2021 danes še nadgrajuje. Zveza društev diabetikov Slovenije (ZDDS) je namreč v njegov spomin ustanovila Sklad Alojza Rudolfa.

Gospa Mandžuka, ste med prvimi dobitniki naziva ambasadorka Sklada Alojza Rudolfa za prispevek k ozaveščanju o sladkorni bolezni in o pomenu zdravega načina življenja. Zakaj ste se odločili za sodelovanje v tem projektu?

Prispevek Alojza Rudolfa za ozaveščanje o sladkorni bolezni in zdravem načinu življenja je neprecenljiv. S svojimi idejami in spodbudami je pomagal pri graditvi ZDDS kot krovne organizacije, ki povezuje 39 društev po vsej Sloveniji. Prav je, da sledimo njegovi viziji in da temelje, ki jih je postavil, kot ambasadorji nadgrajujemo z ustvarjalnimi idejami. S tem sporočamo, da njegov trud ni bil zaman.

Kaj bi po vašem mnenju Alojz Rudolf izpostavil kot poslanstvo tega sklada?

Zagotovo bi spodbujal vse aktivnosti v podporo kakovostnega življenja oseb s sladkorno boleznijo, zmanjševanje stigmatizacije zaradi te bolezni in skrb za boljšo zdravstveno pismenost o sladkorni bolezni in njeni preventivi. Zavzemal bi se za krepitev ustvarjalnih moči mladih ter njihove vloge preko druženja in ozaveščanja o življenju s sladkorno boleznijo. Spodbujal bi tudi povečanje števila aktivnih oseb na področju ambasadorstva sladkorne bolezni.

Kakšen je bil prispevek Alojza Rudolfa k ozaveščanju o sladkorni bolezni in o pomenu zdravega načina življenja?

Alojz Rudolf je vse svoje znanje in življenje posvetil ozaveščanju oseb s sladkorno boleznijo in možnostim kar najboljšega zdravljenja, vodenja in uveljavljanja njihovih pravic. Zavzemal se je za kvalitetnejše zdravljenje in za sodobnejše pripomočke za vpogled v stanje sladkorne bolezni in nadzor nad njo. Zavedal se je, kako pomembno je delo zveze za društva, ki jih povezuje, in delo društev diabetikov za posameznega člana.

Veliko energije je vložil v sprejetje Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni tipa 2. Uvajal je tudi druge zanimive projekte, ki so pripomogli k ozaveščanju mladih in ostale populacije (Tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni, Modri krog, #Darujem Kilometre) …  Izjemen je bil njegov prispevek pri delovanju IDF Evropa. Strokovno pa je s svojim znanjem in izkušnjami podprl tudi Latvijsko diabetično zvezo in v Litovskem parlamentu predstavil pravice oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji. Za svoje delovanje je prejel številna priznanja in pohvale na domačih tleh in tudi v svetu.

Ste predsednica Društva diabetikov Posavje – Brežice, zelo aktivni pa ste tudi pri številnih projektih ZDDS. Kaj vas motivira za to delovanje, ko pa vemo, da je vse težje pridobiti ljudi k delovanju za širšo družbo?

Vedno so mi bili pomembni ljudje in povezanost z njimi. Predana sem delu za naše društvo, v katero se aktivno vključujejo tudi člani izvršnega in nadzornega odbora. Delujemo timsko, povezano, odgovorno, idejno zanimivo in prav v tem je naša moč. Načrtujemo kvalitetne in zanimive aktivnosti, ki jih organiziramo na pobude, potrebe in želje članov in njihovih svojcev. Aktivnosti so strokovno podprte, zato je zanimanje zanje s strani članov, lokalne skupnosti in širše izredno veliko. Z udeležbo članov in njihovih svojcev smo zelo zadovoljni. Radi se odzivajo na naša vabila in pohvalijo vsebino in organizacijo aktivnosti. Uspeli smo animirati tudi člane drugih društev (Društvo za srce in ožilje, Društvo za osteoporozo Posavja, Koronarni klub, Šola zdravja Brežice …) za obisk naših izobraževanj. Naši člani pa se udeležujejo predavanj, ki so v organizaciji omenjenih društev. Z mreženjem se neprestano izobražujemo in bogatimo znanje za boljše obvladovanje sladkorne in spremljevalnih bolezni.

Delujemo odprto in smo v Posavju prepoznavni. Naše delo je neprecenljivo. Povezujemo ljudi s podobnimi zdravstvenimi težavami, ki se tako čutijo sprejete, najdejo odgovore na mnoga vprašanja ter rešitve za lažje premagovanje težav, ki jih prinaša sladkorna bolezen. S tem se tudi spreminja njihov pogled na življenje, saj nenehno »dolivajo« spodbudne podatke, ki jim osvetlijo včasih že skoraj mračno življenje. Pri delovanju nas finančno in moralno podpirajo ZDDS, občine, zdravstvene in ostale ustanove ter podjetja. To je še dodatna motivacija in potrditev, da je naše delo cenjeno. Ponosni smo, da smo v aktivnosti društva lani vložili kar 4941 prostovoljnih ur.

V zadnjih dveh letih opažamo zelo povečan vpis novih članov, kar nas zelo veseli in potrjuje, da imamo v društvu zastavljen zanimiv in kvaliteten program.

Kako dolgo že imate sladkorno bolezen in kaj vam je bilo v povezavi s tem najtežje?

Sladkorno bolezen imam že več kot 34 let. Natanko se spominjam dneva, ko mi je diabetologinja povedala, da imam sladkorno bolezen. Ob seznanitvi z diagnozo sem doživela močan pretres. To so bili trenutki oziroma dnevi, polni najrazličnejših čustev, tudi strahu. Nikakor se nisem mogla sprijazniti z dejstvom, da se to dogaja prav meni. Kar nekaj časa sem si postavljala vprašanje: »Zakaj ravno meni?« Sčasoma sem ugotovila, da je to stanje zame lahko pogubno. Zavedala sem se, da imam tri otroke, ki me še kako potrebujejo. Jezo in strah sem preusmerila v odločnost, da bom naredila vse, kar je v moji moči, ter se ob podpori družine, zdravstvenih delavcev in prijateljev soočila z nastalo situacijo. In moj boj s sladkorno boleznijo se je pričel. Sprejela sem jo kot izziv in priložnost za izboljšanje svojega zdravstvenega stanja. Nisem dovolila, da prevzame nadzor nad mojim življenjem. Strah sta nadomestila upanje in vera vase, da to zmorem. Izbirala sem majhne korake za veliko spremembo življenjskega sloga.

Kaj vam najbolj pomaga pri obvladovanju sladkorne bolezni?

Zavedam se, da je zdrava, raznolika prehrana ključnega pomena za uspešno obvladovanje sladkorne bolezni. V prehrano vključujem različna živila in si s tem zagotavljam vnos raznolikih hranilnih snovi, vitaminov in mineralov. Pazljiva sem pri količini obrokov, uravnoteženosti vnosa beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, pozorna sem na glikemični indeks živil. Redno pijem vodo. Da uspešno obvladujem sladkorno bolezen, vsako jutro telovadim, se veliko gibam in sproščam v naravi, na vrtu. Vadba in gibanje mi omogočata, da se bolje počutim, znatno zmanjšujeta stres in sladkorno imam pod dobrim nadzorom. Redno spremljam raven glukoze v krvi in si v skladu s tem prilagajam obroke in inzulin. Z meritvami pa preverjam tudi krvni tlak in vrednost holesterola. Trudim se poskrbeti za dovolj kakovostnega spanca, vendar mi to ne uspeva vedno in takrat je tudi raven sladkorja nekoliko višja. Redno hodim na preglede k svoji diabetologinji in upoštevam vsa njena priporočila in nasvete.

Sladkorna bolezen torej zahteva mojo vsakodnevno pozornost, vztrajnost in doslednost – za vse to pa moram biti motivirana. Pri tem me podpirajo moja družina in prijatelji, ki mi pomagajo ohranjati in krepiti samozavest v boju z boleznijo.

Katere so vaše najljubše dejavnosti v prostem času?

Po upokojitvi imam več časa zase, za družino, prijatelje in za svoje hobije. Rada vzamem v roke dobro knjigo, uživam na sprehodih v naravo. V Cerkljah ob Krki imava z možem majhen vikend z vrtom, tam so rože, okrasni grmički, zelenjava, sadna drevesa … Tam nikoli ne zmanjka dela in prav je tako, saj me delo na svežem zraku v naravi krepi in me napolnjuje z energijo, da sem potem kos vsakodnevnim nalogam v društvu, pri delu doma in pri skrbi za svoje zdravje. Kot mama in babica seveda živim za otroke, zdaj posebej še za vnuke. Veselim se vsakega njihovega nasmeha, koraka, besede. Njihova navzočnost me bogati in spodbuja, da sem aktivna in ustvarjalna v sobivanju z njimi. Prav tako sem srečna, da imam okoli sebe ljudi, s katerimi delim misli, izmenjujem tako dobre kot manj dobre novice ter se počutim sprejeto in varno, kar mi daje dodatno moč in voljo.

Kaj je vir vaše neusahljive življenjske energije, zaradi katere vas občudujemo?

Vsak dan doživim kaj, kar me osreči in izpolni. Znam najti stvari, ki mi ogrejejo dušo – občudujem rože na vrtu, lepote narave ob Krki, uživam v kuhanju domačih dobrot, s katerimi razveseljujem svoje otroke, vnuke, prijatelje, sosede. Bogatijo me pogovori, druženje in povezanost z njimi. Ja, rada imam ljudi. Zato mi ni žal časa, preživetega z njimi.

Zavedam se, da je vsakodnevno doživljanje pozitivnih čustev ključno za naše duševno zdravje. Za pot do sreče ni potrebno bogastvo. Nasprotno, veliko bolj nas osrečujejo drobni in pogosto nepričakovani, a čustveno bogati dogodki in dnevne radosti, ki znajo ustaviti čas in izvabiti nasmeh prav iz srca. Na koncu največ šteje prav to!